Senzor (CCD, CMOS)

Senzor (CCD, CMOS) je za video sisteme razvito vezje, ki je sposobno meriti svetlobo, ki pade nanj. V principu je monokromatska naprava, sestavljena iz drobnih foto-diod, ki oddajajo pri osvetlitvi električni signal. Senzor potrebuje barvne filtre, da lahko zazna različne barve. Filtri so izdelani z direktnim nanašanjem barv na površino vezja. Električni signal se zapiše s pomočjo AD-konverterja v tako-imenovan RAW zapis, ki se mora pred uporabo pretvoriti v tako obliko, da ga prepoznajo programi za obdelavo slik.

V večini CCD senzorjev (Charged Couple Device) so barvne točke razporejene v tako imenovanem Bayerjevem  zaporedju (RGBG, rdeča-Red, zelena-Green, modra-Blue, zelena-Green), kjer sta na vsako rdečo in modro točko razporejeni dve zeleni. Taka razporeditev je prilagojena percepciji človeškega očesa in zelena barva služi tudi kot informacija o osvetljenosti. Število točk senzorja torej ne predstavlja polno ločljivost senzorja, ampak se za izdelavo dokončne slike za vsako točko izračuna poprečje sosednjih vrednosti. Rezultat te interpolacije je realna ločljivost kamere, ki se meri kot število črt na višino oz. širino slike. Ločljivost je potemtakem odvisna tudi od kvalitete interpolacijskega programa in znaša nekaj nad polovico polnega števila pik v isti dimenziji.

Nekateri proizvajalci so namesto Bayerjevega zaporedja uporabili CYMG (cian, rumena, magenta, zelena) s tem, da se pri interpolaciji uporablja subtraktiven način preračunavanja točk, kjer se barve določajo z odvzemanjem barvnih komponent. 

Pri uporabi senzorja se je pojavil problem zajemanja signala. V navadnih digitalnih fotoaparatih je uporabljen tako imenovani Interline Transfer CCD, kjer ima že sam senzor vgrajen elektronski sprožilec. Ta zajema signal v intervalu, ki ga določi program. Tak senzor ne potrebuje mehanskega sprožilca, ima pa napeljano kontrolno vezje okoli vsake fotodiode, ki zajame le zahtevan izsek signala. Efektivna površina takega senzorja je zaradi kontrolnega vezja zmanjšana, zato se jakost signala poveča z nanosom mikro leč na foto-diode. Efektivna površina je v bistvu tako precej zmanjšana, zato so napake senzorja večje.

V boljših fotoaparatih se uporabljajo senzorji s tako imenovano Full Frame Transfer metodo zajemanja podatkov. Senzor nima kontrolnega vezja in pošlje ves zajeti signal v register, kjer se zabeleži kot RAW zapis. Ti senzorji so enostavnejši in bolj kvalitetni, potrebujejo pa mehanski sprožilec.

Dimenzija senzorja se ne meri v standardnih merskih enotah. 1 colski senzor ima 16 mm diagonalo. Na primer: Minolta Dimage 7 ima vgrajen 2/3 palčni CCD s skupno ločljivostjo 5.240.000 (2,658 x 1,970) točk in ima 11 mm diagonalo.

 Zadnjič spremenjeno 17 december 2001